Korpus bibliotekarstva
Kovač, Miha: MEJE RASTI: NEKAJ KORAKOV K METODOLOGIJI RAZISKOVANJA KNJIŽNEGA ZALOŽNIŠTVA. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 43-63, poved 82 v sobesedilu:
Razvoj tovrstnih trgovin je seveda uničil številne manjše knjigarne, med katerimi so predvsem v Veliki Britaniji praviloma preživele le tiste, ki so se bodisi specializirale za posamezno zvrst knjig (new age, feministična literatura, leposlovje, turistika...), ali pa so svojo ponudbo obogatile z internetom, tako da so svojim kupcem na spletu v povezavi z različnimi distributerji ponudile vse knjige, ki so jih ti imeli v distribuciji. Drugače povedano, kupci so knjigo prek interneta lahko naročili tako, da so jo prevzeli in plačali v svoji lokalni knjigarni, saj se je izkazalo, da tudi v Britaniji veliko ljudi ne zaupa online kupovanju, poštna distribucija tako kupljenih izdelkov na dom pa se jim zdi neprijazna (Kovač, 2001a). 2.1.2 Maloprodaja knjig v Sloveniji in na Finskem Glede prodaje knjig skozi knjigarne sta bili v EU leta 1995 na prvih mestih Danska in Velika Britanija, ki po tovrstnih prodajnih kanalih prodata okoli 80% knjig, medtem ko bi bila
Slovenija - skupaj s Finsko in Luksemburgom - na repu te tabele (Groenlund, Piccard in Ponni, 2000, str. 54). Na Finskem se je namreč leta 1995 približno 50% knjig prodalo skozi knjigarniška in druga maloprodajna mesta; leta 2000 je bilo to stanje še vedno podobno, saj se je tedaj 40% vseh knjig prodalo skozi knjigarne, 14% skozi supermarkete, 20% po direktnih prodajnih poteh, 11% skozi knjižne klube, 12% pa po ostalih prodajnih kanalih (http:// www.sky.cultnet.fi/english.htm).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani