Korpus bibliotekarstva
Musek, Matjaž: KDO PA BERE TO REVIJO?: KAZALCI, KI ODLOČAJO O ODPOVEDOVANJU/ NAROČANJU STROKOVNIH REVIJ NA PAPIRNEM MEDIJU V SPECIALNIH IN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 149-187, poved 127 v sobesedilu:
To njeno mnenje bi sicer lahko podprla objavljena statistična tabela izposoje obeh vrst gradiva za različna področja, vendar je statistika izposoje za revije sumljivo nizka, kar gre pripisati vgrajeni miselni ali pa interpretativni napaki v Sloveniji, da več kopiranih člankov iz nekega zvezka ne predstavlja enakega števila izposoj tega zvezka, temveč se za izposojo smatra le tista transakcija, kjer se zvezek fizično premakne iz knjižnice ali pa medbibliotečna izposoja 11 . Ta interpretacija se zadržuje tudi v uradni statistiki izposoje pri Državni matični službi za bibliotekarstvo, saj ta le sledi UNESCO načelom, ki pa niso nujno aktualna in bi jih bilo potrebno osvežiti in ponovno pregledati, saj bi štetje izposojenih enot, kot ga pojmuje avtor tega mnenja, morda rešilo izginotja iz slovenskih knjižnic marsikatero tujo strokovno revijo, ker bi eden od močnih indikatorjev, frekvenca izposoje torej, dobil čisto drugačno pozicijo, če bi le smiselno šteli (npr.
spodnja meja za obnovo naročil strokovne periodike v Centralni medicinski knjižnici za leto 2002 je bila 104 izposoje/letno na revijo 12 , kar je nedvomno pomenilo padec števila revij, ki so jih ponovno naročili, na le okrog 400 naslovov v primerjavi z 820 naslovi v letu 2001 in večje naslanjanje na še vedno močno negotov trg e-verzij revij). Prav Pritržnikova pa na primer (Pritržnik, 1996, str. 320) v svojem članku potrjuje, da so v njeni specialni knjižnici strokovne revije najbolj pomemben vir strokovne literature, po katerem uporabniki posegajo, beleži razmeroma visoko izposojo, vendar tudi ona v statistiki ne registrira kopiranj kot izposojo, saj govori o izposojenih zvezkih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani