Korpus bibliotekarstva
Pinter, Andrej: KNJIŽNICE KOT DEJAVNIK OBLIKOVANJA JAVNOSTI: POGLED SODOBNIH TEORIJ. Knjižnica 46 (2002) 4, stran 25-42, poved 63 v sobesedilu:
Če denimo razmišljamo o novih komunikacijskih tehnologijah ali tudi o drugih množičnih medijih, je jasno, da se vsaka misel o javnosti nujno oblikuje v odnosu do fizično razpršenih, nepovezanih, prostorsko osvobojenih posameznikov, ki jih druži oz. povezuje prej tok idej in komunikacijskih dejanj, kot pa fizična ali geografska bližina. V začetku 20. stoletja je takšno pojmovanje javnosti predstavil že nemški sociolog, Ferdinand Tönnies (1999), in sicer je racionalno in informirano javnost, ki se ukvarja s političnimi vprašanji, izenačil z velikim občinstvom razpršenih posameznikov, ki vsak s svojimi očmi, lastnimi interesi in s svojim vrednostnim sistemom spremljajo aktualno dogajanje. Zanimivo je omeniti, da takšna razpršena družbena struktura zagotavlja bistveno boljše pogoje za enakopravno sodelovanje in obenem tudi večjo preudarnost presojanja, kot to velja za fizično določeno in prostorsko omejeno skupino ljudi, v kateri se ves čas odvijajo
subtilni socialno-psihološki procesi, ki nimajo veliko skupnega s trezno presojo izpostavljenih zadev, pač pa pogosto predvsem s posnemanjem, množično okužbo, normativnim vplivom in družbenim nadzorom (gl. Tarde, 2001; Ross, 2001).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani