Korpus bibliotekarstva
Curhalek, Tanja: GLASBENE KNJIŽNICE IN ZBIRKE V SLOVENIJI IN SVETU: ZNAČILNOSTI IN RAZVOJNI TRENDI. Knjižnica 47 (2003) 3, stran 67-84, poved 153 v sobesedilu:
Vse naštete podatkovne baze so dostopne v knjižni obliki, zadnje tri pa tudi v digitalni obliki na internetu in CDROM- u. 9 Zaključek Splošna ugotovitev naše raziskave je naslednja: glasbeno knjižničarstvo v Sloveniji ni dovolj razvito, predvsem pa je javnosti premalo poznano, medtem ko so v tujini 13 v strokovni literaturi te vrste knjižnic podrobno opisane in analizirane, same knjižnice so sodobno razvite, dobro organizirane in razširjene, povezujejo pa se tudi v strokovna združenja. Bibliotekarska znanost se v tujini razvija tudi v smeri glasbenega bibliotekarstva in študij bibliotekarstva se razvija temu primerno, združenja organizirajo razne tečaje in delavnice, ki strokovno usposabljajo bodoče glasbene knjižničarje, za kvalifikacijo za poklic glasbenega bibliotekarja pa tudi izdelujejo standarde. V Sloveniji smo našli le malo gradiva, ki bi opisovalo te vrste knjižnic, predvsem je opisano neknjižno (zvočno in AV) gradivo, ki ga hranijo knjižnice,
študij bibliotekarstva pa ne omenja glasbenih knjižnic, razen ko gre za naštevanje in razčlenjevanje mednarodnih standardnih bibliografskih opisov različnega knjižničnega gradiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani