Korpus bibliotekarstva
Curhalek, Tanja: GLASBENE KNJIŽNICE IN ZBIRKE V SLOVENIJI IN SVETU: ZNAČILNOSTI IN RAZVOJNI TRENDI. Knjižnica 47 (2003) 3, stran 67-84, poved 4 v sobesedilu:
Raziskave so pokazale, da v Sloveniji glasbeno knjižničarstvo ni dovolj razvito in je javnosti premalo poznano, medtem ko so v tujini tovrstne knjižnice sodobno razvite, dobro organizirane in razširjene, povezujejo pa se tudi v strokovna združenja. 1 Uvod Glasbene knjižnice s svojim specifičnim gradivom predstavljajo poseben tip knjižnic, ki je predvsem v Sloveniji premalo poznan in obravnavan. Ne samo uporabniki, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo, tudi drugi uporabniki knjižnic vse pogosteje posegajo po neknjižnem in drugem glasbenem gradivu, zato smo se lotili raziskave storitev, stanja in organiziranosti glasbenih knjižnic in zbirk v Sloveniji ter drugod po svetu 1 . Glasbena knjižnica običajno ni samostojna, ponavadi je ločena enota ali del (oddelek) večje knjižnice ali pa se nahaja v okviru drugih institucij, kjer deluje v sklopu matične ustanove.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani