Korpus bibliotekarstva

Curhalek, Tanja: GLASBENE KNJIŽNICE IN ZBIRKE V SLOVENIJI IN SVETU: ZNAČILNOSTI IN RAZVOJNI TRENDI. Knjižnica 47 (2003) 3, stran 67-84, poved 9 v sobesedilu:

Obstajajo tudi specialne glasbene knjižnice in zbirke, ki se pri svojem delu omejujejo na ožja področja glasbene umetnosti ali znanosti, npr. na pridobivanje dokumentacije o posameznih osebah ali obdobjih glasbene zgodovine. Glasbene knjižnice posebnega tipa so tiste, katerim zbiranje zvočnega gradiva ni samo dopolnilo k ostalemu gradivu, ampak predstavlja primarno gradivo knjižnice - imenujejo se fonoteke ali diskoteke. 1 Podrobnejše rezultate raziskave vsebuje diplomsko delo avtorice članka: "Glasbene knjižnice in zbirke v Sloveniji in svetu: zgodovinski pregled, značilnosti in razvojni trendi". Ljubljana: Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2002 (Mentorica: dr. Melita Ambrožič).

Skupno vsem oblikam glasbenih knjižnic je zbiranje glasbenega gradiva: strokovne literature o glasbi, notnega, zvočnega in avdiovizualnega gradiva (dalje AV gradivo) ter drugega gradiva, ki se dotika glasbe.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA