Korpus bibliotekarstva
Kobal-Grum, Darja: POMEN SAMOPODOBE BIBLIOTEKARJA V KOMUNIKACIJSKEM PROCESU. Knjižnica 48 (2004) 3, stran 95-105, poved 105 v sobesedilu:
Tako so, denimo, samopodoba na področju dela, materialnega uspeha, akademska samopodoba in druge med tistimi, ki neposredno vplivajo na izgradnjo strokovne, se pravi bibliotekarske samopodobe, socialna, družinska in telesna samopodoba pa omogočajo razvoj in utrjevanje strokovne samopodobe na posredni, a zato nič manj relevantni ravni. Da lahko poteka referenčni pogovor med bibliotekarjem in uporabnikom spretno in učinkovito, mora bibliotekar vseskozi skrbeti za razvoj in vzdrževanje visoke strokovne samopodobe. Prav gotovo so izobraževanja, seminarji, tečaji, plača in napredovanje na delovnem mestu med omembe vrednimi pobudniki visoke strokovne samopodobe, a ob zadovoljstvu in uspehu, ki ju bibliotekar doživi ob spretno izvedenem referenčnem pogovoru, v katerem je učinkovito zadovoljil uporabnikovo informacijsko potrebo, svojo lastno strokovno samopodobo tudi dejansko dodobra utrdi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani