Korpus bibliotekarstva
Svoljšak, Sonja: PREGLED NEKATERIH HISTORIČNIH SISTEMOV ORGANIZACIJE ZNANJA IN KLASIFIKACIJE: s posebnim poudarkom na vsebinskih ureditvah samostanskih knjižnic. Knjižnica 49 (2005) 1-2, stran 203-215, poved 7 v sobesedilu:
Nekatere sistematizacije znanosti (na primer Benediktova) so se uporabljale skozi celoten srednji vek, njihova osnovna ideja in zgradba pa je še vedno prisotna tudi v nekaterih sodobnih teoretskih sistemih organizacije znanosti in vednosti, predvsem na ozemljih, ki sta jih najbolj zaznamovala zahodnoevropska krščanska kultura in filozofija. Kompleksnejši fenomen pa so značilnosti in razvoj posameznih praktičnih ureditvenih (klasifikacijskih) sistemov, ki so lahko sicer deloma izhajali iz omenjenih občih sistematizacij, v največji meri pa so bili odvisni od znanstveno - filozofskih preferenc njihovih avtorjev ter razvojne stopnje kulture in znanosti v kateri so nastali. 1 Foskett (1971) na primer pravi, da so klasifikatorji proizvod časa v katerem živijo (cv: Olson, 2001, str. 117). 2 Dewey, cv: Olson, 2004, str. 605. 2 Srednji vek: "božja dela" in sedem svobodnih umetnosti Ko govorimo o srednjem veku, je potrebno najprej poudariti, da se je več ali manj vse
tedanje znanstveno udejstvovanje koncentriralo okrog krščanske filozofije in teoloških znanosti, saj se je tudi večina drugih tedanjih posvetnih vsebin neprenehno prepletala s teološkimi komponentami. Do preloma te tradicije je prišlo šele v obdobju renesanse, ko so se tehnične, naravoslovne in druge posvetne znanosti v skladu s humanističnim spogledovanjem z antiko znova pričele "osamosvajati" iz teoloških okvirjev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani