Korpus bibliotekarstva
Petermanec, Zdenka; Pejova, Zdravka: IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV IN OBLIKE INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA NA SLOVENSKIH UNIVERZAH. Knjižnica 49 (2005) 4, stran 51-76, poved 192 v sobesedilu:
Kljub spoštovanju dragocenega truda in dosežkom visokošolskih bibliotekarjev in kljub njihovemu trdnemu prepričanju, da je informacijsko opismenjevanje na fakultetah in šolah zelo pomembno in nujno, kažejo dobljeni odgovori naslednje: - od 77 odstotkov v anketi sodelujočih knjižnic, ki izvajajo izobraževanje uporabnikov, jih samo 20 odstotkov uvaja v informacijsko pismenost, 80 odstorkov pa izvaja samo osnovne oblike za uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov. Pri tem velja poudariti, da veliko anketirancev pojem informacijska pismenost istoveti s knjižničnimi inštrukcijami ali izobraževanjem uporabnikov; - izobraževalne pobude in izobraževanje samo je v veliki meri prepuščeno bibliotekarjem; - samo 5 knjižnic je potrdilo, da je tovrstno izobraževanje sestavni del obveznega izobraževanja na fakulteti; - samo ena fakulteta za tovrstno izobraževanje dodeljuje kreditne točke; - 35 odstotkov izobraževalnih programov je namenjenih dodiplomskim in 23
odstotkov podiplomskim študentom; - pogostost izvajanja in prenova tečajev nista zadovoljivi; - ocenjevanje izvajanja tečajev in preverjanje pridobljenega znanja, ki sta v literaturi opredeljeni kot zelo pomembni, če ne za ovrednotenje doseženih rezultatov že skoraj nujni, sta zelo šibki; - kljub dolgoletni tradiciji izvajanja različnih oblik izobraževanja uporabnikov v Sloveniji (od leta 1962) in kljub njihovemu razcvetu v devetdesetih, še posebej pa v zadnjih letih, jih je v primerjavi z informacijsko razvitim svetom od celotne študentske populacije in učiteljev v teh izobraževalnih programih udeleženih zelo malo; - bibliotekarji so preobremenjeni in nimajo časa za zahtevne naloge, povezane z načrtovanjem in izvajanjem tečajev iz informacijske pismenosti; - podpora profesorjev pri tem je premajhna; - pri študentih ni dovolj zanimanja za IP; - 45 odstotkov anketiranih knjižnic v bližnji prihodnosti ne načrtuje uvajanja informacijske pismenosti. Čeprav so anketo sestavljala
zelo elementarna vprašanja, lahko iz dobljenih odgovorov, še posebej, če upoštevamo število knjižnic, ki so na vprašanja odgovorile, sklepamo, da so razmere, ki trenutno vladajo na treh slovenskih univerzah v zvezi z informacijsko pismenostjo, zelo slabe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani