Korpus bibliotekarstva
Grilc, Uroš: REFORME IN SLOVENSKA KNJIGA ALI KNJIGA KOT REFORMA?. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 57-74, poved 104 v sobesedilu:
Za razliko od sektorja izdaje knjige je slika veliko boljša v sektorjih izdaje časopisov in izdaje revij, kar daje skupaj boljše povprečje za založništvo kot celoto, vendar so vsi trije sektorji v praksi nepovezljivi, zato jih je potrebno obravnavati ločeno. Povedano konkretno: - stopnja zaposljivosti in zaposlenosti v sektorju izdaje knjig je najnižja v primerjavi z vsemi drugimi dejavnostmi v kulturi (967 zaposlenih v l. 2004), stanje je boljše v časopisni dejavnosti in pri izdajanju revij, a je ta segment z vidika producentov s področja kulture manj v ospredju; posebna zgodba je število zaposlenih v knjigarnah, saj se je to število v letu 2003 glede na leto 1997 zmanjšalo za skoraj 45 % oziroma je padlo s 524 na 375 zaposlenih (Vir: SURS); - dohodki redno zaposlenih v sektorju izdaje knjig so daleč najnižji v kulturi (266.000 SIT bruto povprečna plača v letu 2004, na področju dediščine in knjižnic znaša denimo 318.580 SIT bruto, število zaposlenih v tem
sektorju pa je leta 2004 znašalo 2557 oseb); tako naj bi v sektorju izdaje knjig EDS na bruto plačah prinesla 7,12 % prihranek, povsod drugod, razen pri področju filmske dejavnosti, bi bil ta prihranek bistveno višji; - zvišanje bruto prometa v panogi ob uvedbi 20 % DDV-ja naj bi na področju knjige v povprečju znašalo 5,26 %, dvig stroškov pa naj bi znašal 0,89 %; - ocenjuje se povprečno 4-5 % dvig cen knjig. Če se prva silnica veže na stroške dela in zaposlitveno strukturo, potem druga prevladujoča silnica v slovenskem založništvu zadeva potrošnjo za knjige.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani