Korpus bibliotekarstva
Grilc, Uroš: REFORME IN SLOVENSKA KNJIGA ALI KNJIGA KOT REFORMA?. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 57-74, poved 160 v sobesedilu:
O javnem interesu na področju knjige podrobneje v Grilc, 2004; - knjiga je še vedno temeljni nosilec znanja, znanosti, informacij in vsakovrstne ustvarjalnosti, je osnova za razvoj bralnih zmožnosti, mišljenjskih zmožnosti; kot smo ugotovili in pokazali na primeru televizije, razvoj novih medijev in novih tehnologij ne izpodriva knjige, temveč jo v posameznih segmentih dopolnjuje in veča njeno uporabnost; - pomen dostopnosti knjige ni vezan zgolj na njeno cenovno dostopnost, na dostopnost knjige v knjigarnah in knjižnicah; nič manj kot ta dostopnost ni pomembna tudi dostopnost možnosti, da je mogoče izdati čim več knjig, s tem ponuditi več znanja, ustvarjalnosti, več informacij, več pluralizma, in s tem zadovoljevati različne potrebe po navedenem - kot smo lahko razbrali iz podatkov o obsegu produkcije knjig ekonomska logika v tem oziru ni prevladujoča; - najbolj gospodarsko razvite države so tudi države z najvišjo stopnjo bralne pismenosti prebivalstva, v teh državah ima davčna
obravnava knjige posebno mesto, poleg davčnih ugodnosti pa te države knjigi in bralni kulturi namenjajo skozi različne oblike podpor precejšnja javna sredstva; dolgoročno to prinaša dobrobit k razvoju posameznika in družbe kot celote; - narediti knjigo za čimbolj dostopno dobrino pomeni narediti za bolj dostopne ustvarjalnost, znanje, izobraževanje; posledično pomeni to tudi zmanjševanje socialnih razlik, večanje kvalitete življenja in večjo socialno kohezivnost - to pa seveda pomeni, da knjiga bistveno sodoloča te ekonomske kategorije. 7 Medklic, ki bi zahteval posebno pozornost in podrobno obravnavo: ker je založništvo izredno kompleksna dejavnost in ker ga bistveno determinira velikost trga, je pri majhnih založniških trgih izrednega pomena ravnotežje med davčnimi spodbudami za založništvo in učinkovitim sistemom državne podpore. Hrvaškim založnikom je država omogočila 0 % DDV na knjigo, a vzporedno s tem ukrepom ni uspela oblikovati ustreznega sistema
državne podpore, zato so se danes hrvaški založniki po nekajletnem vzponu znašli v precejšnjih težavah praktično zaradi enega samega izrazitega novega dejavnika na knjižnem trgu: številnih knjižnih akcij časopisov, ki so se lotili izdaje in ne le ponatiskovanja knjig, od založb "prevzeli" najbolj popularne hrvaške pisce in obenem kupce knjig skorajda "pregnali" iz knjigarn. Tega se zaveda tudi hrvaško Ministrstvo za kulturo, ki je leta 2004 osnovalo delovno skupino za reformiranje sistema podpore knjigi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani