Korpus bibliotekarstva
Grilc, Uroš: REFORME IN SLOVENSKA KNJIGA ALI KNJIGA KOT REFORMA?. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 57-74, poved 94 v sobesedilu:
Glede na strukturo ostalih stroškov založbe bi pri mali založbi prišlo do zvišanja stroškov nabav po 20 % DDV-ju za 0,43 %, za 5,19 % pa bi se povečal bruto promet; - za srednjo založbo s 7,8 zaposlenimi bi uvedba EDS pomenila za 2,8 % nižje bruto plače in prihranek stroškov dela na zaposlenega za 5,4 %, na letni ravni skupaj 1,8 mio SIT, kar pomeni, da bi bile zanjo spremembe ugodne, ob upoštevanju možnega znižanja bruto izplačil avtorskih honorarjev bi bili prihranki možni tudi iz tega naslova; - srednja založba s 17 zaposlenimi bi ob uvedbi EDS na ravni bruto plač prihranila 2,57 %, stroški dela na zaposlenega bi se znižali za 6,4 % oziroma za 4,6 mio SIT na letni ravni. Tudi tu je možen dodaten prihranek iz naslova znižanja bruto avtorskih honorarjev, EDS bi pomenila tudi 12 % prihranek iz naslova davka na dohodek pravnih oseb, medtem ko bi 20 % DDV pomenil 0,81 % povišanja stroškov pri nabavi blaga in storitev; - pri knjigarni pa se zopet srečamo z
drugačno sliko, saj bi se stroški dela na zaposlenega zvišali za 1,42 % oziroma za 335.000 SIT na letni ravni, odpira se možnost znižanja bruto avtorskih honorarjev, medtem ko bi se bruto promet ob uvedbi 20% DDV-ja zvišal za 10,14 %. Spremembe uvedbe EDS bi bile pri knjigarni neugodne, saj razbremenitev, z izjemo 12 % pri dohodkih pravnih oseb, ni pričakovati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani