Korpus bibliotekarstva
Grilc, Uroš: REFORME IN SLOVENSKA KNJIGA ALI KNJIGA KOT REFORMA?. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 57-74, poved 98 v sobesedilu:
To so zelo zahtevna vprašanja, tudi vprašanja, ki so bila doslej slabo raziskana, a vendar odgovori nanje bistveno sooblikujejo položaj kulture, ponovno pa je izpostavljeno stanje na tistih področij kulture, ki so tudi na trgu, zlasti področje knjige. Poleg že naštetih dejavnikov glede stanja v slovenskem založništvu velja v kontekstu potrošnje za knjige zato navesti še naslednje: - že danes vemo, da je slovenska knjiga zaradi nizkih naklad pregovorno draga, čeprav je ponudba knjig na slovenskem knjižnem trgu danes z vidika cenovne dostopnosti bistveno bolj uravnotežena; kot lahko opazimo, se je v zadnjih dveh letih na trgu pojavilo več zbirk žepnih knjig različnih založb, kar pomeni, da ponudba teh knjig narašča, še več, nekaj založb poskuša svojo strategijo pogumno graditi primarno na paperback izdajah, kar je novost na knjižnem trgu ne le v produkcijskem smislu, temveč tudi v smislu dostopnosti knjige na doslej zanjo nedostopnih prodajnih mestih 3; - da je
vzrok za nizko raven potrošnje knjig v Sloveniji tudi neenakomerna dostopnost knjige na celotnem območju Slovenije, kar je posledica slabo razvite knjigarniške mreže. 3.2 Stičišče stanja v založništvu in predvidenih učinkov reform Povedano nas navaja na naslednje presečišče dveh prevladujočih silnic v slovenskem založništvu, in prav to presečišče utegne najbolj determinirati položaj panoge znotraj okvira reform. Neposredni učinki na poslovanje založnikov naj bi z vidika razbremenitve stroškov dela ne bili posebej negativni, kar je manj pomembno; pomembneje je, da bi ti učinki ne bili pozitivni do mere, kot se tega sicer nadeja večina drugih gospodarskih panog, ki proizvajajo visoko stopnjo dodane vrednosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani