Korpus bibliotekarstva
Zorko, Teja; Kovač, Miha: AKTUALNE POVEZAVE MED KNJIŽNIČNO IN KNJIGOTRŠKO DEJAVNOSTJO S PREGLEDOM RAZVOJA JAVNIH KNJIŽNIC. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 97-122, poved 159 v sobesedilu:
Poroča pa, da se mnogim knjižnicam zdi neprimerno vzpostavljati spletne povezave s svojih strani na strani založnikov, saj se tam vendar knjige prodajajo. (Minkel, 2001) Knjižničarji naj bi torej imeli opravka le s "prodajo" v prenesenem pomenu, s ponujanjem in posojanjem knjig, vendar bomo v nadaljevanju videli, da se tudi na tem področju dogajajo spremembe s pomočjo ugodnosti, ki jih spletne knjigarne ponujajo knjižnicam prav na področju spletnih povezav in online katalogov. 3.1 Zgled velikih knjigarn Predvsem v velikih jezikovnih skupnostih v EU je odnos knjižnic do knjigarn zaznamovan z dejstvom, da so slednje trenutno v vzponu, zato je ambivalenten - po eni strani se knjižničarji počutijo superiorne (saj jim knjiga predstavlja predvsem poslanstvo in ne pridobivanje dobička), po drugi pa so se prisiljeni primerjati s knjigarniškimi uspehi, prisiljeni so priznati upad izposoje in priznati morajo, da bi se bilo dobro od knjigarn marsikaj naučiti. V
članku z naslovom What public libraries can learn from superbookstores (Rippel, 2003) se avtor podrobno ukvarja s primerjavo med knjižnico in t. i. mega knjigarno, navaja primere knjižnic, ki so se že "knjigarniško" preorientirale glede postavitve gradiva po tematiki, osvetljave, glasbe v knjižnici, barvnih kombinacij in velikosti črk na napisih, skrbnega doziranja informacij, ki vodijo uporabnika po prostoru, in sistema "ujemi oko", kakor ga je razvila psihologija potrošniškega obnašanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani