Korpus bibliotekarstva
Zorko, Teja; Kovač, Miha: AKTUALNE POVEZAVE MED KNJIŽNIČNO IN KNJIGOTRŠKO DEJAVNOSTJO S PREGLEDOM RAZVOJA JAVNIH KNJIŽNIC. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 97-122, poved 76 v sobesedilu:
Zlasti večje komercialne knjižnice so pogosto postale družabni centri, navaja Manley, in so na ta način presegle svojo vlogo zgolj distribucijskih knjigotrških točk, vendar pa se jih je vztrajno držal sloves cenenosti in pogosto so bile tarča napadov v tisku, češ da širijo nemoralo z vsebino dram in romanov, ki jih dajejo v obtok. Vendar so se kot množična oblika dostopa do knjig obdržale precej dolgo - od najzgodnejših začetkov, ko so knjigarji ali knjigovezi iz svoje celotne zaloge, namenjene prodaji, omogočali tudi izposojo proti plačilu (po Manleyu naj bi bil prvi zabeležen primer v Poitiersu že leta 1665, v Berlinu pa je nek knjigovez tako posojal knjige od 1688 dalje ), do pravih komercialnih knjižnic, kar pomeni, da je knjigarnar ali knjigovez poleg knjigarne ali v njej organiziral posebno zbirko, namenjeno samo izposoji. To je v Angliji prvi storil Samuel Fancourt leta 1740 v Londonu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani