Korpus bibliotekarstva
Zorko, Teja; Kovač, Miha: AKTUALNE POVEZAVE MED KNJIŽNIČNO IN KNJIGOTRŠKO DEJAVNOSTJO S PREGLEDOM RAZVOJA JAVNIH KNJIŽNIC. Knjižnica 50 (2006) 1-2, stran 97-122, poved 94 v sobesedilu:
Take velike komercialne knjižnice so obračunavale naročnine na večja obdobja, letno, polletno ali "na sezono", v čemer so se ločile od majhnih, ki so naročnino obračunavale tedensko ali celo dnevno. (Leta 1761 so v Franciji Rousseaujev popularni roman Julija ali nova Heloiza, za katerega je veljalo veliko zanimanje, izposojali v knjigarnah na uro (Manley, 2000, str. 39) Konkurenčnost med knjižnicami je bila velika, velik poudarek so dajale oglaševanju svojih storitev v lokalnem časopisju, kjer so poskušale preseči druga drugo z domislicami, pri čemer so bili knjižničarji-založniki v najboljšem položaju, saj so lahko ponujali "izposojo novega naslova na dan izida". Tako so bile komercialne knjižnice vpete v mainstream knjigotrštva; lastnik je bil obenem izdajatelj, tiskar, prodajalec in izposojevalec knjižne zaloge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani