Korpus bibliotekarstva

Grilc, Uroš: KNJIGA V PRESEČIŠČU JAVNEGA IN ZASEBNEGA: PRIMERI FRANCIJE, FINSKE, HRVAŠKE IN SLOVENIJE. Knjižnica 50 (2006) 4, stran 49-80, poved 245 v sobesedilu:

V tem se kaže določena konzervativnost knjige kot blaga: knjigarna ni zgolj trgovina s knjigami in knjigarnarji niso zgolj prodajalci knjig, takšna "knjigarna" namreč kaj hitro premine, temveč je knjigarna kulturna institucija, ki se po načinu delovanja lahko najbolj prilega knjigi kot "kulturnemu blagu". Od tod vse večje zavedanje o javnem interesu, ki se veže na delovanje knjigarn v Evropi. Edina izmed štirih držav, ki nima razvite podpore knjigarniški mreži, je Hrvaška, vendar je prav to tema, ki je na Hrvaškem trenutno zelo aktualna, saj velik del založnikov in knjigarnarjev vidi po raziskavi GFK pomemben ukrep za izboljšanje stanja na Hrvaškem prav v uvedbi neke oblike podpore knjigarniški mreži, o čemer razmišlja tudi hrvaško ministrstvo za kulturo.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA