Korpus bibliotekarstva
Grilc, Uroš: KNJIGA V PRESEČIŠČU JAVNEGA IN ZASEBNEGA: PRIMERI FRANCIJE, FINSKE, HRVAŠKE IN SLOVENIJE. Knjižnica 50 (2006) 4, stran 49-80, poved 46 v sobesedilu:
Ta primer kaže na visoko stopnjo sodelovanja med založniki in knjigarnarji, zagotavlja javno dostopnost kar najširšega spektra založniške produkcije in ne zgolj komercialno aktualnih knjig, obenem pa upošteva posebno naravo knjige, ki v celoti knjižne produkcije nikjer na svetu ne prenese izključno tržnega pristopa 3. 2 Razvoj knjižnih klubov, večja konkurenčnost med knjigarnami, nastanek verig knjigarn, demografske spremembe na Finskem itd.; o tem več Stockmann, 2004, str. 59-60. 3 Podoben dogovor je temelj delovanja tudi na knjižnem trgu na Norveškem, ki je bil 1. maja leta 2005 razširjen na delovanje knjižnih klubov in ga je potrdila tudi Norveška vlada, določa pa denimo najvišjo stopnjo popusta za vse prodajne poti, tj. 12,5 %, pri čemer dogovor ne vključuje učbenikov; vir: www.bokhandlerforeningen.no; pridobljeno 27. novembra 2006. 4 Glede razmerja med številom izdanih knjig in številom prebivalcev glej opozorilo v: Grilc, 2006. Uvedba enotne cene knjige je trenutno vroča tema
tudi na Hrvaškem. Kot navaja "Analiza trga knjig na Hrvaškem", hrvaški založniki in knjigarnarji pričakujejo, da je uvedba enotne cene na Hrvaškem ena izmed ključnih prioritet, ki naj bi spodbudila razvoj knjižnega trga na Hrvaškem in odpravila njegove anomalije (GFK, Centar za istraživanje tržišta, 2005, str. 53), medtem ko hrvaško ministrstvo za kulturo napoveduje možnost sprejema vladne uredbe. V kontekstu najsplošnejših pogojev delovanja in notranjega organiziranja knjižnih trgov velja omeniti še en dejavnik, namreč informacijski sistem "Knjige na trgu", ki precej prispeva k večji učinkovitosti delovanja knjižnih trgov in ki je danes nujen zlasti tam, kjer je knjižna produkcija obsežna in razpršena, nenazadnje pa ga narekuje že sam duh "informacijske dobe".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani