Korpus bibliotekarstva
Zorko, Teja; Kovač, Miha: ZAČARANI KROG SLOVENSKE PORABE KNJIGE IN POTENCIALNA VLOGA SPLOŠNIH KNJIŽNIC PRI NJEGOVEM RAZREŠEVANJU. Knjižnica 51(2007)3-4, stran 67-95, poved 6 v sobesedilu:
Slovensko porabo knjige zaznamuje za evropske razmere nenavadno razmerje med prodajo in knjižnično izposojo 1; v naši majhni jezikovni skupnosti imamo namreč ob relativno obsežni in pestri založniški produkciji podpovprečne prodajne zmogljivosti za knjigo, slabo razvito knjigarniško mrežo, hkrati pa razprostranjeno in dobro delujočo mrežo splošnih knjižnic, ki je s številom članov, obiskom in višino izposoje najmočnejši dejavnik dostopanja do knjige 2. V založništvu velja klasična predpostavka, da je ustanavljanje knjigarne v kraju z manj kot 5000 prebivalci vnaprej obsojeno na neuspeh, kar pomeni, da približno 60 % prebivalcev Slovenije živi v kraju, ki je za ustanovitev knjigarne premajhen, kar je eden izmed razlogov, ki je že tradicionalno silil založnike k vzdrževanju drugih, dražjih in manj učinkovitih prodajnih poti poleg knjigarniške - prek slednje spravijo v promet le 35 % svoje produkcije (Kovač, 2005). Grilc ugotavlja, da je v Sloveniji 100
krajev, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, knjigarne pa delujejo v 44-tih, medtem ko je krajev z več kot 1500 prebivalci, ki hkrati nimajo knjižnice, le 73, ob čemer zaključuje, da "mreža splošnih knjižnic na tej točki (dostopnosti knjige, op. a.) zelo pomembno zapolnjuje vrzel knjigarn, toda z vidika delovanja celotne knjižne verige ni izposoja knjig nič manj in nič bolj pomembna kot kupovanje knjig, pri čemer sta obe dimenziji notranje povezani" (Grilc, 2006, str. 71).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani