Korpus bibliotekarstva
Zorko, Teja; Kovač, Miha: ZAČARANI KROG SLOVENSKE PORABE KNJIGE IN POTENCIALNA VLOGA SPLOŠNIH KNJIŽNIC PRI NJEGOVEM RAZREŠEVANJU. Knjižnica 51(2007)3-4, stran 67-95, poved 8 v sobesedilu:
Grilc ugotavlja, da je v Sloveniji 100 krajev, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, knjigarne pa delujejo v 44-tih, medtem ko je krajev z več kot 1500 prebivalci, ki hkrati nimajo knjižnice, le 73, ob čemer zaključuje, da "mreža splošnih knjižnic na tej točki (dostopnosti knjige, op. a.) zelo pomembno zapolnjuje vrzel knjigarn, toda z vidika delovanja celotne knjižne verige ni izposoja knjig nič manj in nič bolj pomembna kot kupovanje knjig, pri čemer sta obe dimenziji notranje povezani" (Grilc, 2006, str. 71). V nasprotju s pojmovanjem, da so knjižnice največja ovira pri razvoju knjigarn, je že Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 poleg siceršnjega spodbujanja razvoja knjigarniške mreže predlagala produktivnejšo rešitev, namreč osnovanje "dobrih" knjigarn tudi v okviru že obstoječih kulturnih institucij, predvsem knjižnic. 1.1 Začarani krog slovenske porabe knjige Gordijski vozel slovenskega založništva je opisal že Kovač (2002): nizka
prodaja niža naklade knjig, kar posledično knjigam zvišuje ceno, dražje knjige pa imajo seveda vedno ožji krog kupcev. "...vsaj na načelni ravni (je) nekaj vzrokov za tak razvoj razmeroma enostavno definirati: slovenski založniki niso uspeli razviti trga poceni množičnih knjig, tega pa je v veliki meri nadomestila knjižnična izposoja ... pri čemer (knjižne uspešnice, op. a.) doživijo najmanj petkrat več izposoj, kot je število prodanih izvodov" (Kovač, 2002, str. 61). Vpetost splošnih knjižnic v začarani krog je seveda neizogibna, saj so knjižnice pogosto kupec tudi do tretjine naklade posameznega naslova 3.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani