Korpus bibliotekarstva
Kovač, M.: Paradoksi branja in znanja v Sloveniji. Knjižnica 53(2009)1-2, 123-140, poved 47 v sobesedilu:
Za razumevanje razširjenosti knjige bomo uporabili definicijo porabe knjige kot vsote knjižnih prodaj in izposoj na prebivalca na leto; prek nje bomo poskusili razumeti, kako razširjene so knjige v posamezni od članic EU in v ZDA in ali obstoji korelacija med stopnjo izobrazbe prebivalstva, bralnimi navadami in rezultati mednarodnih raziskav, kot sta PISA in TIMMS. Na tej osnovi bomo nato poskušali nakazati odgovore na knjižnično/ bralno protislovje v Sloveniji in oblikovati nekatera nadaljnja raziskovalna vprašanja, na katera bi bilo potrebno odgovoriti, da bi knjižno mrežo razvijali kakovostno in učinkoviteje. 2 O tem imamo v Evropi, deloma pa v ZDA na voljo razmeroma malo podatkov; na problem pomanjkljivih knjižnih statistik smo opozorili drugje (Kovač, 2004), o tem pa je bilo kasneje objavljenih kar nekaj razprav tako v Evropi kot zunaj nje (Venter in Galoway 2006, Squires 2007). 4 Knjižnična in knjigarska mreža Še slabše kot na področju knjižničarstva so
razmere s podatki na področju knjigotrštva. Tu sicer obstojijo tri raziskave, ki jih je financirala Evropska komisija (Publishing Market Watch 2000, 2002, 2004), redna letna poročila o največjih igralcih na knjižnem trgu (Wischenbart 2007, 2008) študija Johna Thompsona o znanstvenem in akademskem založništvu (Thompson 2007), študija o sodobnem avstralskem založništvu (Carter in Galligan 2007), nekaj solidnih študij o ameriškem knjižnem trgu (Greco 2005; Dessauer 1996) in poskus avtorja teh vrstic sintetično združiti rezultate analiz ameriških in evropskih knjižnih trgov (Kovač 2008).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani