Korpus bibliotekarstva
Svoljšak, S.: Knjižna zbirka p. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Knjižnica 53(2009)1-2, 7-31, poved 100 v sobesedilu:
Prav tako velja opozoriti, da zaradi standardnega nabora znakov, ki jih omogoča ASCII koda, ponekod ni bilo mogoče zapisati ustreznih diakritičnih znakov. 3.2 Sistematizacija, klasifikacija in poimenovanje ornamentov na vezavah knjig p. Žige Škerpina 8 Sistematizacija, klasifikacija in poimenovanje ornamentov na vezavah knjig p. Žige Škerpina so nastali na podlagi pregleda in primerjave štirih različno obsežnih sistematičnih popisov, klasifikacij in poimenovanj, ki so po svoji vsebini ali pristopu na kakršen koli način primerni za uporabo pri raziskovanemu vzorcu. Osnovni primerjalni vzorec je obsegal: popis in sistematizacijo dekorativnih pečatnikov knjigoveške delavnice Jezuitskega kolegija v Bruslju med letoma 1630 in 1685 (Cockx - Indestenge, 1998, str. 165-177), popis delavnic, sistematizacijo in klasifikacijo dekorativnih pečatnikov, ki so jih uporabljali graški knjigovezi od 16. do 18. stoletja (Hohl, 2003), združeno podatkovno bazo ornamentov 15. in
16. stoletja iz zbirk: Staatsbibliothek zu Berlin, Bayerische Staatsbibliothek München, Herzog August Bibliothek Wolfenbüttel, Württembergische Landesbibliothek Stuttgart (Einbanddatenbank)9 in Popis srednjeveških vezav v Italiji (Federici, 1996, str. 119-127). Zaradi kombinacije ornamentov, pri katerih kot razločevalna lastnost prevladuje motivika (retrospektivni: srednjeveški in renesančni), in specifičnih baročnih motivov ter nekaterih izjem, pri katerih kot razločevalna lastnost praviloma prevladujejo oblikovne ali slogovne lastnosti, je bilo težko izdelati enoten sistem uvrščanja zgolj po eni izmed omenjenih lastnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani