Korpus bibliotekarstva
Hajtnik, T.:Strategija razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva »e-ARH.si«. Knjižnica 55(2011)1, 39‒56, poved 111 v sobesedilu:
Preglednica 1: SWOT analiza poslovnega modela e-ARH.si 5.3.2 Tveganja realizacije projekta Na uspešno realizacijo razvoja in vzpostavitve e-ARH.si vpliva vrsta različnih tveganj: - pomanjkanje ustrezne podpore projektu na odločevalni ravni (Vlada RS), predvsem v smislu zagotavljanja potrebnih virov za izvedbo projekta, - ne bo zagotovljena potrebna kadrovska zasedba zaradi povečanega obsega delovnih nalog, npr. zaradi veljavne politike zaposlovanja v državni upravi, - obstoj različnih arhivističnih strokovnih praks v posameznih pristojnih arhivih ‒ nujna predhodna reorganizacija poslovnih procesov z namenom standardizacije arhivskih strokovnih pravil prevzemanja gradiva, - organizacijska prelomnica (pripravlja se sprememba ZVDAGA, ki predvideva združitev Arhiva RS s pokrajinskimi arhivi v skupen državni arhiv), - odvisnost od obstoječe informacijske infrastrukture v SJAS in pri ustvarjalcih, - odvisnost od MJU: njihovo nedoseganje rezultatov na podlagi SREP v planiranih rokih lahko
povzroči, da bodo začasne rešitve projekta e-ARH.si PREDNOSTI PRILO@NOSTI - rešitev, izdelana po meri in v skladu z zahtevami SJAS in mednarodnimi strokovnimi standardi; - možnost lastne dinamike razvoja projekta; - dolgoročnost rešitve (zmanjšanje tveganj iz periodičnega, obveznega javnega naročanja storitev); - možnost implementacije preizkušenih rešitev s prototipi; - akumulacija posebnih znanj arhivske javne službe; - upoštevanje že obstoječih dobrih praks; - neodvisnost od zunanjih ponudnikov storitev; - možnost uvedbe nacionalnih standardov in s tem standardizacija arhivskih postopkov; - povezovanje z drugimi inštitucijami na projektih za pridobivanje finančnih sredstev; - nudenje enake ravni kvalitete storitve ustvarjalcem in uporabnikom; - zagotavljanje varstva EAG kot kulturnega spomenika in za potrebe zagotavljanja pravne varnosti države, samoupravnih lokalnih skupnosti, njihovih ustanov in posameznikov ter njihovih pravic. SLABOSTI NEVARNOSTI -
razvoj informacijskih rešitev ni med osnovnimi dejavnostmi SJAS; - zahtevana IT znanja je potrebno neprestano nadgrajevati znotraj SJAS; - potrebnih več lastnih kadrov; - visoki zagonski stroški in stroški vzdrževanja po implementaciji; - odvisnost od zunanjih razvijalcev programske opreme; - predlagane začasne rešitve lahko postanejo stalne; - nezadostna podpora celotnemu projektu; - nezagotovljeni potrebni viri (finančni, kadrovski) za realizacijo projekta; - nepripravljenost ustvarjalcev EAG za implementacijo politik in zahtev s področja e-arhiviranja; postale trajne, kar pa pomeni veliko tveganje za varnost in ohranjanje EAG (npr. nepravočasna izgradnja gradnika »e-hramba«), - nepripravljenost ustvarjalcev za implementacijo politik in zahtev s področja e-arhiviranja, - zaradi uporabe planiranih različnih virov financiranja projekta potreba po prilagajanju posebnostim posameznih razpisanih vsebin, - splošno pomanjkanje uveljavljenih standardov s področja e-arhiviranja, - obstaja
veliko tveganje, da bo ustvarjalec s tem, ko bo prenesel EAG v e-hrambo na MJU (SIP DiAG), izgubil interes za nadaljnje aktivnosti v povezavi s predajo gradiva v e-ARH.si (SIP AG). 6 Pogoji za realizacijo strategije razvoja e-ARH.si Med pogoje za uspešno realizacijo strategije razvoja e-ARH.si sodijo predvsem: - jasno določeni vloga, pristojnosti in medsebojni odnosi sodelujočih inštitucij (Arhiv RS, regionalni arhivi, MJU, ustvarjalci); - zagotovitev potrebnega števila kadrov: ocenjena končna kvota kadrov za opravljanje nalog vzdrževanja in upravljanja e-ARH.si je najmanj deset redno zaposlenih oseb ob predpostavki, da je to njihova primarna naloga; - priprava in izvedba programov usposabljanja in izobraževanja: interna in specialistična izobraževanja, usposabljanja v povezovanju z izobraževalnimi ustanovami v RS ali izven, oblikovanje specialističnih izobraževalnih programov; - zagotovitev finančnih sredstev: za izvedbo e-ARH.si v polni funkcionalnosti so ocenjena finančna
sredstva v višini 7,1 milijona EUR brez DDV v naslednjih 5 letih investicijskih sredstev. Po zaključeni investiciji oz. posameznih investicijskih fazah bo treba zagotavljati še sredstva za vzdrževanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani