Korpus bibliotekarstva
Vodopivec, T.: Trajno ohranjanje računalniških programov Knjižnica 55(2011)1, 159‒174, poved 78 v sobesedilu:
Poglejmo še, kdo je ali bi moral biti zainteresiran za trajno ali vsaj dolgoročno hrambo računalniških programov: - proizvajalci zaradi ohranjanja lastne “tehnične kulturne dediščine” in identitete (ang. corporate identity), - odgovoren organ za ohranjanje tehnične kulturne dediščine na nacionalni ravni, - zanesenjaki, to je verjetno skupina posameznikov, ki danes edina izkazuje resničen interes za trajno ohranjanje računalniških programov, - uporabniki ‒ npr. organizacije, ki določen program uporabljajo in je zanje pomemben; zanje bi bila hramba zanimiva v kontekstu hrambe zapisov o svojih procesih. 3.1 Primer: Virtualni muzej slovenskega e-bančništva Za ilustracijo in lažje razumevanje bomo uporabili primer aplikacije za elektronsko (spletno) bančništvo, ki nudi uporabniku: - storitev na daljavo prek elektronske komunikacijske poti (internet, mobilna telefonija ...), - vpogled v bančne račune (stanja, promet, lastnosti), - možnost plačevanja s plačilnimi nalogi, trajnimi nalogi,
direktnimi bremenitvami in e-računi, - spremljanje in upravljanje računov (pooblastila ipd.). Če bi se našla ustrezna kombinacija interesa, prostega časa, znanja in pokroviteljev, bi lahko vzpostavili virtualni muzej slovenskega e-bančništva. Kot avtor članka to temo predlagam, ker sem bil večino svoje dosedanje poklicne kariere tako ali drugače povezan z razvojem e-bančnih storitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani