Korpus bibliotekarstva
Vozel, Polona; Badovinac, Branka: Lovro Stepišnik in potujoče knjižničarstvo na slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Knjižnica 55(2011)2-3, 223-238, poved 125 v sobesedilu:
Na obeh otvoritvah so predavali tudi o urejenosti dejavnosti potujoče knjižnice, vendar pa iz kasnejšega Prosvetnega priročnika Snujmo ljudske knjižnice!: navod za ustanavljanje ljudskih knjižnic in poslovanje knjižničarja ter seznam za ljudske knjižnice porabnih knjig (Pleško, 1908), ni moč ugotoviti, kakšni so bili pogoji ustanovitve in pravila njihovih potujočih knjižnic. V uvodniku so zapisali, da je v tem času v Sloveniji obstajalo več kot 100 javnih ljudskih knjižnic, od tega jih je bilo 43 Prosvetinih in da "javno ljudsko knjižnico" lahko ustanovi "bralno društvo, vsaka čitalnica ali občina", če pa v kraju ni "navedenih korporacij, naj se knjižnica prepusti v oskrbo" Prosveti. 10 Seznam časopisja je dostopen na http://www.dlib.si/documents/2010/september_2010.pdf. 11 Berčič (2000) navaja, da je o potujočih knjižnicah pisal Aleksander Toman že leta 1895 v članku "Angleške krožeče knjižnice", kjer pa je pravzaprav predstavljena praksa zasebnih
komercialnih knjižnic (ang. circulating libraries), imenovanih tudi naročniške knjižnice (ang. subscription libraries) ali izposojevalne knjižnice, ki so jih praviloma vzdrževali knjigarnarji ali knjigovezi (Zorko in Kovač, 2006). 12 Aškerc povzema evropske in ameriške ter avstralske in japonske razmere, med drugim navaja, da je neko ameriško podjetje ustanovilo celo posebno slovensko delavsko knjižnico. Poleg knjižnic Družbe sv. Mohorja, farnih, šolskih in čitalniških, manjših, na pol javnih knjižnic navaja, da je leta 1900 prvo neodvisno slovensko ljudsko knjižnico ustanovil Podgoršek (ljubljanski policijski svetnik) na štajerski Ponikvi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani