Korpus bibliotekarstva

Grčar, A.: Vpliv programa informacijskega opismenjevanja na izboljšanje informacijske pismenosti: primer predmeta Informatika v športu na Fakulteti za šport. Magistrsko delo, 2004, poved 282 v sobesedilu:

From, 1994). Informacijsko pismena oseba: 1) prepozna informacijsko potrebo in jo opredeli o natančno določi predmet raziskovanja, vprašanja o opredeli strokovno področje, interdisciplinarnost, izhodišče obravnave o poveže predmet z obstoječim znanjem o določi ključne besede o oblikuje hipoteze 2) zna učinkovito in uspešno uporabljati različne vire in strategije informacijskega poizvedovanja o določi možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost in pomembnost o pozna različnost informacijskih virov, produkcijo informacij, organiziranost, dostopnost o izbere iskalno strategijo, ki ustreza namenu in obsegu iskanja informacij o pridobi predmetu obravnave ustrezne informacije o z branjem, poslušanjem, opazovanjem in beleženjem izbere ustrezen obseg potrebnih informacij za specifično potrebo 3) kritično ovrednoti informacije o oceni informacijo po zunanjih in notranjih kriterijih o razume pomen bibliografske strukture o prepozna vrednost in različnost posameznih informacijskih virov v različnih oblikah o določi natančnost, zanesljivost, veljavnost informacij o prepozna mnenja, dejstva, stališča o prepozna namen posameznega vira o loči primarne in sekundarne vire in njihov pomen 4) zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti informacije o vključi nove informacije v obstoječe znanje o učinkovito in uspešno uporabi informacije o določi obliko za uporabo, ustrezno predstavitev o uporablja značilne elemente oblikovanja predstavitve (izvleček, ključne besede, opombe, citira vire) o oblikuje razumljivo sporočilo 5) uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje dela o obliko (splošni videz, naslovna stran, kazalo) o vsebino (naslov, teze, načrt predstavitve) o stil (izbor besed, pravopis, ločila) o raziskavo (kvaliteta, kvantiteta, uporaba citatov, interpretacija) Prva, ki je praktično preverjala pomen in učinkovitost izvedbe programa Knjižnična informacijska znanja (KIZ), je bila Majda Steinbuch (Steinbuch, 1999). V šolskem letu 1998/99 je na II. gimnaziji Maribor nastal program knjižničnih informacijskih znanj za dijake 1. letnika gimnazije, ki je bil izveden v okviru obveznih izbirnih vsebin ter načrtovan skupaj z učitelji posameznih predmetov in integriran v pouk.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA