Korpus bibliotekarstva
Badovinac, B.: VPLIV POSTMODERNIZMA NA TEORIJO BIBLIOTEKARSTVA IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI. Magistrsko delo, 2008, poved 1703 v sobesedilu:
Drugi? tip neprivlačne stare device distancira od samske ženske, za katero se vendarle predvideva vstop v zakonsko zvezo. 146 Bistveni argument skupine izhaja iz negativne podobe obeh profilov: knjižničark in trebušnih plesalk. 147 Tako se v primeru gledališke igre Prasica debela (Neil LaBute, Fat pig, 2004), ki je januarja 2006 doživela prvo uprizoritev tudi v MGL (www.mgl.si/p 05prasica.html), pri Warrior librarian sprašujejo, zakaj je morala biti glavna akterka (debela, a duhovita) Helena ravno knjižničarka, in ne recimo kakšna računovodkinja ali filmska producentka (Librarians', 2005). 148 Podobno Adamsova izpostavi še delo postmoderne umetnice Cindy Sherman in njeno fotografijo Untitled film still #13, ki v smislu pretiravanja in sprevržene identitete prikazuje pohotno knjižničarko. A vendar se v sociologiji kulture to argumentira kot izvajanje politike upora proti tehnologijam telesa, in sicer tako, da se prikaže prevzemanje vlog, ki se jih predpisuje
subjektu (Vidmar, 2004). Zato ta vidik feminizacije hkrati odpira vprašanje homogenosti podobe in še posebej izstopi, ko se problematizira stereotip moškega spola v knjižničarstvu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani