Korpus bibliotekarstva

Badovinac, B.: VPLIV POSTMODERNIZMA NA TEORIJO BIBLIOTEKARSTVA IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI. Magistrsko delo, 2008, poved 251 v sobesedilu:

Zatorej Schrettingerjeva ?knjižnična znanost? (nem. Bibliothekswissenschaft, ki se prevaja tudi kot ?knjižnični inženiring? (prim. z Hauke, 2005)), v začetku 19. stoletja, ne pomeni le prvega zapisa termina, pač pa tudi prevrednotenje razsvetljenske podobe knjižnice, ki se je pri ureditvi zgledovala po sistemu znanosti in narave (reprezentacijska vloga), šele nato pa je predstavljala tudi prostor izobraževanja (Garret, 1999, Buckland, 2005)18. Schrettinger postavi temelje knjižnične znanosti o knjižnični organizaciji, ki presega klasifikacijo znanosti in muzejsko-arhivsko funkcijo, saj postanejo pomembnejše naslednje predpostavke: funkcionalnost, učinkovitost in interni sistem odvisnosti knjižnice 19. Tovrstna tendenca je kasneje posebej razvidna v normativni postavki ameriškega knjižničarskega združenja (ALA): omogočiti najboljše branje za čim širšo množico, s kar najmanjšimi stroški (Miksa, 1996, 108). Po drugi strani pa se je pojavila tudi potreba po sistematičnemu pristopu k vse večji ekspanziji ter fragmentaciji produkcije dokumentov, informacij in znanja.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA