Korpus bibliotekarstva
Stefan, Konrad: Zgodovina C. kr. Študijske knjižnice v Ljubljani. Knjižnica 53(2009)5 , 3-74, poved 236 v sobesedilu:
Wilde je v zvezi z zadevo 28. aprila 1794 poročal, da je bilo v času od 15. februarja do 27. aprila 1794 po izkazu dnevnika bralcev povprečno dnevno število bralcev 14 in da bi bilo podaljšanje bralnih ur priporočljivo, vendar pa bi morali v ta namen predhodno odobriti zaposlitev usposobljenega in plačanega knjižničnega pisarja ("scriptor bibliothecae"). Medtem ko primerljive knjižnice provinc razpolagajo z bibliotekarjem, najmanj enim skriptorjem in bibliotečnim slugo, katerih sistemizirana plača, če osebju ni treba opravljati nobenih uradnih poslov drugje, znaša letno od 1200 do 1300 goldinarjev, je v Ljubljani delo bibliotekarja preloženo na profesorja filozofije z letnim dodatkom 200 goldinarjev k plači (poleg brezplačnega stanovanja), kateremu pa doslej ni bil odobren niti skriptor niti bibliotečni sluga; od avgusta 1793 mu ni dovoljena niti pomoč tedenskega pisarja. Wildejeva zahteva ni ostala popolnoma brez uspeha, kajti z Najvišjo odredbo
direktorija z dne 15. julija 1794 je bilo dovoljeno, da se licejski knjižnici v Ljubljani odobri nastavitev knjižničnega pisarja z letnim plačilom 150 goldinarjev (polovična sistemizirana plača skriptorja) iz študijskega fonda in da bo knjižnica z začetkom prihodnjega študijskega leta odprta tudi ob popoldnevih od 16. do 18. ure.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani