Korpus bibliotekarstva
Vraneš, A.; Stokić, G.: IZZIVI IZOBRAŽEVANJA KNJIŽNIČARJEV. Organizacija znanja, 1, 2005, poved 19 v sobesedilu:
Obstajal je že pred časom Melwila Deweyja, utemeljitelja sodobnega izobraževanja knjižničarjev, z njegovim šolskim programom pa je postal še bolj izrazit. Dewey je trimesečni uvodni tečaj, enoletno prakso v različnih tipih knjižnic in zaključni trimesečni tečaj, ki je zajemal selekcijo, katalogizacijo, klasifikacijo publikacij, referenčno dejavnost, bibliografijo ter vodenje knjižnice, ocenil kot "sistematično vajenstvo", ki nasprotuje njegovi tezi o "knjižnici kot šoli in knjižničarju kot učitelju v najvišjem pomenu besede".[3] Da bi izobraževanje knjižničarjev obvaroval pred prakticizmom in izolacijo, je Jessy Shere v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja predlagal dodatne segmente pouka, ki se nanašajo na vprašanja družbene komunikacije, spoznavne sociologije, institucionalizacije knjižnic in raziskovalnih metod v knjižničarstvu ter bistveno dopolnjujejo tematska področja, povezana s knjižničnim gradivom, storitvami in bibliografsko
dejavnostjo. Z vztrajanjem pri interdisciplinarnosti knjižničarstva je Shere problem odnosa med teorijo in prakso razširil na celoten visokošolski pouk knjižničarstva, ki se mora obogatiti s sociološkim pristopom, hkrati pa tudi s sprejetjem in uporabo sodobne informacijske tehnologije za knjižnične potrebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani