Korpus bibliotekarstva
Berleur, J.; Galand, J.: POLITIKE EVROPSKE UNIJE ZA INFORMACIJSKO IN KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO: OD INFORMACIJSKE DRUŽBE DO EEVROPE. TRENDI IN VIZIJE. Organizacija znanja, 3, 2005, poved 141 v sobesedilu:
Čeprav Erkki Liikanen načeloma zahteva, da mora biti vsako dejanje eEvrope 2005 "povezovalno, da bi bilo učinkovito" in da "mora imeti vsak državljan ne glede na svoj osebni ali geografski položaj koristi, ki jih ponuja na znanju temelječa družba", nas mora prav zato zanimati nedvoumno neskladje med deklariranimi cilji in izbranimi orodji za delovanje.[33] Koncept Informacijska družba za vse lahko skoraj v celoti gledamo skozi podporo širokopasovnemu dostopu in različnim načinom dostopa - slednje opravičuje trditev, da vsak ne bi bil sposoben kupiti in uporabljati osebnega računalnika, čeprav se zdi, da vmesni pregled eEvrope 2005, izveden v letu 2004, več pozornosti namenja vidiku vključenosti glede na zaključke različnih ad hoc posvetovanj. Ocena pobude eEvropa 2002 je napovedala, da "se bo naslednja faza, eEvropa 2005, osredotočala na povečanje učinkovite rabe interneta: več e-trgovine, več učinkovite rabe pri pouku, več rabe v državni upravi itd.".[34]
Ta argument o učinkoviti rabi je dokaj nenavaden in skrb vzbujajoč.[35] Si lahko predstavljamo države, ki silijo gospodinjstva v opremljanje s televizijskimi aparati in potem zahtevajo od ljudi, da ji v resnici uporabljajo? Vedeti moramo, da odkar je eEvropa preudarno izbrala, da bo spodbujala trg, je ta razlog vse prej kot logičen: če želimo, da industrija razvija in pospešuje nove vrste uporabe, ne glede na končni cilj (izobraževanje, konkurenca, družbena vključenost ali vse troje hkrati), je treba le finančno pomagati, da se napolnijo pipe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani