Korpus bibliotekarstva

Berleur, J.; Galand, J.: POLITIKE EVROPSKE UNIJE ZA INFORMACIJSKO IN KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO: OD INFORMACIJSKE DRUŽBE DO EEVROPE. TRENDI IN VIZIJE. Organizacija znanja, 3, 2005, poved 292 v sobesedilu:

Vsekakor (kot je to izpostavil Wolton) informacijski in komunikacijski sistemi so del Evrope. Vendar pa bolj kot se nam s tehničnega vidika zdi preprosto zgraditi komunikacijsko Evropo, več je težav na dejanski vsebinski ravni.[69] Napor, ki ga mora EU vložiti glede svojih komunikacijskih sistemov, mora biti po Woltonu polariziran v dve dimenziji: v bolj eksplicitne (in transparentne) komunikacijske sisteme, ki jasno kažejo moč in slabosti Evrope in evropskih politik; na drugi strani pa manj institucionalizirane, formalne, reklamirane komunikacijske sisteme od tistih, ki so jo prikazovali modeli zadnjih 35 let. Če je bila identiteta v prejšnjih desetletjih in stoletjih prvi pogoj za današnje komunikacijske sisteme, morajo slednji zdaj pomagati pri krepitvi identitete.[70] Če se drugače izrazim; vprašanje je, ali se izrazi, kot je eEvropa in informacijska družba, res vsem lepo slišijo, tudi tistim neizobraženim in neukim državljanom?



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA