Korpus bibliotekarstva
Šercar, T.; Trojar, V.: MODROST KOT PREDMET INFORMACIJSKE ZNANOSTI. Organizacija znanja, 3, 2009, poved 429 v sobesedilu:
Respondenti so bili strokovnjaki, člani Instituta za upravljanje projektov,[13] ki se ukvarjajo z upravljanjem projektov in so zaposleni povečini v velikih organizacijah in imajo več kot 5 let delovnih izkušenj. Na podlagi odgovorov respondentov sta po prednostnem vrstnem redu razvrstila najbolj uporabljana orodja za upravljanje znanja: - repozitorij projektnih izdelkov, - repozitorij izkušenj (angl. lessons learned) in najboljših praks,[14] - upravljanje dokumentov in vsebin,[15] - asinhrone komunikacije (e-pošta, sporočanje, naročništvo, signalne informacije, iniciative za debato ...), - storitve v podporo sodelovanju (izdelava koledarjev in razporedov, urnikov, upravljanje posamičnih delovnih nalog, občasno anketiranje ...), - sinhrone komunikacije (vse oblike takojšnje dvosmerne komunikacije, uporaba enotnih aplikacij in skupnih zaslonov, video- in avdiokonference), - skupnosti glede na dejavnost in namen (angl. communities of practice/purpose), - lokatorji
ekspertiz/rumene strani organizacij. Prva štiri orodja za izmenjavo eksplicitnega znanja so močno odvisna od informacijske tehnologije in njihova glavna korist je ponovna možnost uporabe znanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani