Korpus bibliotekarstva
Šercar, T.; Trojar, V.: MODROST KOT PREDMET INFORMACIJSKE ZNANOSTI. Organizacija znanja, 3, 2009, poved 500 v sobesedilu:
Ubogi v duhu so mišljeni tisti, ki se ne spoznajo na zadeve in torej niso pod vplivom grškega pojmovanja modrosti kot filozofije. Za modrostjo kot filozofijo naj bi se skrival hudič, ki nadzoruje večino področij moči v družbi (LaHaye, 1999). [3] Galton je bil britanski znanstvenik (1822-1911). [4] Seneca je bil rimski državnik, pisatelj in stoični filozof (ok. 1. st. pr. n. št.-65 n. št.). [5] Epistemologija je filozofska disciplina, ki se ukvarja z naravo in razvojem (spo)znanja. [6] Ameriški biolog Gerald Edelman je leta 1972 dobil Nobelovo nagrado za medicino (fiziologijo) (http://en.wikipedia.org/wiki/Gerald_Edelman). [7] Maksimum je 10-11 Hz, v obdobju od 25. do 30. leta starosti se frekvenca alfa začne postopoma zmanjševati, v 60. letu starosti je okrog 9 Hz, po 80. letu starosti pa upade na 8 do 8,5 Hz. - [8] akulturacija, ki je osvajanje dominantne kulture in vključuje vse vplive kulture na oblikovanje inteligentnosti, - priložnostno učenje, ki se
dogaja ''na ulici'', zunaj doma in šole, - vzdušje, ki lahko prispeva k razvoju določene sposobnosti ali ne, - pozitivni transfer, ki z učenjem enega koncepta ali načina olajšuje učenje drugega (npr. učenje latinščine olajša učenje angleščine), - izbira vrste vpliva (npr. vera) za pridobivanje sposobnosti, - označevanje osebe, ki se uči (npr. ''izjemen otrok'' bo prištet k skupini ''izjemnih'' in to dejstvo vpliva na pridobivanje sposobnosti), - izogibanje učenju, ki je druga stran pozitivnega transferja, - medosebna konfiguracija in sprejemanje dominantnih vrednosti medosebnih kontaktov (na razvoj sposobnosti vplivajo tudi osebe, s katerimi se otrok ali oseba največ druži), - sistem vrednot pomembnih oseb v medosebnih konfiguracijah, ki vključujejo tudi napotila na vrednote, npr. staršev ali vrstnikov v soseski ali šoli, ki tudi vplivajo na razvoj sposobnosti (pri Židih se visoko vrednoti sposobnost verbalnega dojemanja na račun prostorskega dojemanja, pri Kitajcih pa prostorska
sposobnost na račun verbalnega dojemanja), - fiziološki vplivi, posebej vplivi nevroloških struktur na intelektualni razvoj (pri tem ne smemo pozabiti, da učenje spreminja fiziološke strukture in funkcije na način, ki je ireverzibilen; EPB (effective phisiological base for intellectual development) ob i (čas + IPB-ji (incremental effects on the physiological base) med časom i in j lahko prispevajo k EPB ob j). [9] PM - primary memorySM - secondary memoryTM - terciary memory. [10] Goldberg (2007) je pokazal, da novi nevroni nastajajo skozi celo življenje vključno s starostjo. O tem bo beseda v drugem delu članka, ki naj bi ga objavili pod naslovom "Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru modrosti". [11] Primarni in sekundarni spomin sta podfunkciji spomina za celo življenjsko dobo (angl. span memory), ki ga merimo s testi za dimenzijo SAR.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani