Korpus bibliotekarstva
Novljan, S.: Nacionalna strategija za razvoj pismenosti posega tudi v delovanje visokošolskih in specialnih knjižnic. Zbornik prispevkov: Informacijska pismenost med teorijo in prakso - vloga visokošolskih in specialnih knjižnic. 2006, poved 59 v sobesedilu:
Posamezniki: o poznajo različne vire informacij (osnovna šola), o poznajo lokacije bralnih virov, o samostojno uporabljajo knjižnico, o samostojno izbirajo in uporabljajo knjižnično gradivo in druge informacijske vire (srednja šola), o samostojno izberejo, uporabijo in predstavijo informacije v različnih življenjskih okoliščinah (srednja šola), o izbirajo vire, uporabljajo različne informacijske vire, strategije, jih kritično vrednotijo in smiselno uporabijo v različnih okoliščinah (visoka šola), o pridobivanje, razumevanje, vrednotenje in uporaba informacij za potrebe delovnega mesta, družinskega in družbenega življenja, porabo prostega časa, o spretnosti za pridobitev in uporabo različnih virov informacij (odrasli). 1 Tako jo opredeljuje večina avtorjev, npr: Filo, 1991; From, 1994; Henri in Hay, 1994;Information, 2002; Irving, 1990; Knjižnična,1997; McCrank, 1992; Novljan, 2002; Piciga, 2000, pri katerih se pojavljajo bolj ali manj natančno opredeljeni značilni elementi
informacijsko pismene osebe: 1. Prepozna informacijsko potrebo in jo opredeli (po obsegu, nujnosti) Natančno določi vprašanja, predmet raziskovanja, opredeli strokovno področje in interdisciplinarnost in izhodišče obravnave (bibliofsko, biografsko, kronološko, geografsko, jezikovno, praktično, statistično, teoretično). Poveže predmet z obstoječim znanjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani