Korpus bibliotekarstva
Pejova, Z.: Informacijska pismenost: iz globalnih izkušenj k nacionalnim pobudam. Zbornik prispevkov: Informacijska pismenost med teorijo in prakso - vloga visokošolskih in specialnih knjižnic. 2006, poved 82 v sobesedilu:
4. 2 PREDLAGANI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA INFORMACIJSKE PISMENOSTI o Pripraviti nacionalno politiko in strateške načrte za izboljšanje informacijske pismenosti celotnega prebivalstva kot sestavni del splošnih načrtov družbenega in gospodarskega razvoja. o Vključiti informacijsko pismenost kot obvezni del v vseh ostalih "e-aktivnostih" (eupravljanje, e-učenje, e-zdravje, e-vključevanje, e-pismenost). o Informacijsko opismenjevanje mora postati sestavni del izobraževalnih politik, tako da se izkoristijo vse reforme izobraževalnega sistema, kajti to je pomemben pogoj za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega in raziskovalnega procesa in za pripravo na vseživljenjsko učenje. o Zagotoviti večjo finančno podporo knjižnicam, knjižničarjem, informacijskim strokovnjakom in njihovim združenjem s ciljem vzpostavitve potrebne infrastrukture in strokovnega znanja za doseganje informacijsko pismene družbe. o Pospeševati sodelovanje med državami v regiji
in globalno z namenom pridobitve in izmenjave znanj in izkušenj ter zagotovitve sredstev iz EU in drugih virov za izvajanje projektov za razvoj informacijske pismenosti. o Spremljati, meriti in ocenjevati informacijsko pismenost skozi redne, standardizirane ankete. Najbolj smiselno je te ankete vključiti v že obstoječa merjenja drugih oblik pismenosti sodobnega časa. o Vključiti informacijsko opismenjevanje v delovno okolje z namenom povečanja produktivnosti dela in konkurenčnosti poslovanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani