Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: Visokošolske knjižnice: razvoj in temeljne značilnosti. Zbornik razprav : 10 let Oddelka za bibliotekarstvo 1987-1997. 1998, poved 18 v sobesedilu:
Po tej definiciji sodijo med visokošolske naslednje knjižnice: univerzitetne knjižnice (v okviru univerze deluje glavna ali osrednja univerzitetna knjižnica ali pa skupina knjižnic, ki so sicer medsebojno prostorsko ločene, vendar pa delujejo pod skupnim vodstvom); knjižnice univerzitetnih inštitutov ali oddelkov, ki ne sodijo niti tehnično niti upravno pod glavno ali osrednjo univerzitetno knjižnico; knjižnice drugih visokošolskih ustanov, ki niso združene v univerze.
Med visokošolske knjižnice standard uvršča torej tudi knjižnice univerzitetnih inštitutov, ki ne sodijo med specialne knjižnice, pri univerzitetnih pa dopušča razlikovanje med glavno (main) in osrednjo (central) univerzitetno knjižnico.1 Poleg termina visokošolske knjižnice, ki zajema knjižnice različnih visokošolskih ustanov (med njimi tudi univerz), bomo uporabljali v tekstu tudi termin univerzitetna knjižnica, in sicer za osrednje ali glavne visokošolske
knjižnice univerz. Pri tem moramo upoštevati, da so zlasti v anglosaksonskih deželah in deželah, ki so se razvijale pod njihovim vplivom univerzitetne knjižnice (ang. universitv libraries) drugače organizirane kot v Sloveniji - univerzitetna knjižnica praviloma upravno nadzoruje vse knjižnice, ki pripadajo visokošolskim ustanovam, združenim v univerzo ali pa obstaja v okviru univerze sploh samo ena univerzitetna knjižnica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani