Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: Visokošolske knjižnice: razvoj in temeljne značilnosti. Zbornik razprav : 10 let Oddelka za bibliotekarstvo 1987-1997. 1998, poved 265 v sobesedilu:
V dokumentu o akademskih knjižnicah (Librarv Association, 1982, str. 27-28) britansko združenje knjižnic navaja, da morajo knjižnice v sodelovanju z visokošolskimi učitelji pripraviti izobraževalne programe, katerih cilji bodo: Usposobiti študente za učinkovito in uspešno uporabo informacijskih virov v najširšem smislu. Spoznati študente s tiskanimi in drugimi viri informacij ter strukturo literature z njihovega znanstvenega področja. Prispevati k osebnemu in intelektualnemu razvoju študentov, ter razvijanju njihove sposobnosti za permanentno samostojno učenje tudi zunaj formalnega izobraževalnega procesa. Usposobiti študente za raziskovanje določenega problema, zagotavljanje in vrednotenje relevantnih informacij in ustrezno predstavitev svojih ugotovitev. Seznaniti študente s strukturo in načinom uporabe računalniških sistemov za iskanje informacij. Usposobiti študente za spremljanje dostopnih informacij in njihovo uporabo pri reševanju akademskih in
kasneje strokovnih problemov. Izobraževanje naj bo aplicirano na strokovno področje, iz katerega izhajajo študentje in naj bo usmerjeno na vsebino gradiva, poudarek pa naj bo na reševanju vsebinskih problemov s pomočjo knjižnice. Potrebe po izobraževanju študentov uporabnikov naraščajo in to postaja vitalni del njihovega razvoja v okviru posameznih učnih predmetov. Le z ustreznim razumevanjem in sposobnostjo uporabe informacijskih virov bodo lahko dopolnjevali svoje znanje in reševali probleme. Izobraževalni programi za akademsko osebje naj bodo usmerjeni k povečevanju njihove sposobnosti reševanja problemov, k ohranjanju obveščenosti o novostih na njihovem znanstvenem področju in k poglabljanju sodelovanja med učnim osebjem in knjižnico. Glede na to, da mnoge akademske ustanove poleg rednega organizirajo tudi druge oblike študija, npr. izredni študij, študij na daljavo, odprte univerze ipd., je potrebno vložiti veliko časa in naporov
knjižničnega osebja v preskrbo ustreznih virov in takšno njihovo organizacijo, ki bo študentom omogočila hiter dostop do.njih in njihovo učinkovito izrabo. Visokošolski knjižničarji morajo upoštevati tudi hiter razvoj informacijske tehnologije. Da bi jo študentje lahko koristno uporabljali, jim morajo knjižničarji posredovati osnovne informacije o metodah strukturiranja, organiziranja in uporabe informacij. Študentom naj učni program ne da le osnovnih podatkov o računalniški in komunikacijski opremi, ampak naj bo knjižnica tisto mesto, kjer bodo to tehnologijo uporabljali pri konkretnem delu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani