Korpus bibliotekarstva
Ambrožič, Melita: Visokošolske knjižnice: razvoj in temeljne značilnosti. Zbornik razprav : 10 let Oddelka za bibliotekarstvo 1987-1997. 1998, poved 276 v sobesedilu:
Pri tem se pogosto pozablja, da le pridobitev čimvišje stopnje akademske izobrazbe omogoča knjižničarjem enakovredno komuniciranje z učnim osebjem in študenti, še zlasti s podiplomskimi. V anglo-saksonskih deželah npr. je običajno, da so knjižničarji z doktorskimi nazivi lahko tudi člani univerzitetnega senata in imajo tako možnost v njem predstavljati svojo profesijo in knjižnico tistim, ki jo uporabljajo in jim je namenjena. Da bi lahko sodelovali v študijskem procesu, si morajo knjižničarji pridobivati habilitacije, kar pomeni, da si morajo poleg ustrezne izobrazbe pridobiti še druge reference, npr. objavljanje strokovnih del, sodelovanje na konferencah, sodelovanje v raziskovalnem delu ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani