Korpus bibliotekarstva
Vilar, P. Vrednotenje in načrtovanje uporabniških vmesnikov sistemov za poizvedovanje na osnovi proučevanja vedenja pri poizvedovanju. Doktorska disertacija, 2007 (avtoričin preprint), poved 613 v sobesedilu:
Marentič-Požarnikova (1995a) piše, da pri tem ne gre za trajnejše osebnostne značilnosti, temveč za to, da študenti izbirajo in uporabljajo različne pristope glede na svoje dojemanje naloge, interese, motivacijo, zahtevnost študija, količino snovi, obremenjenost, stres. Poleg tega opozarja tudi na to, da ni mogoče izmed teh pristopov vnaprej izbrati boljšega, uspešnejšega ali primernejšega, ker je to delno odvisno od stroke, nagnjenosti k skrajnostim, specializacije posameznika in drugih dejavnikov.
Med pristope, ki jih posameznik uporablja pri študiju, tako prištevamo (Peklaj, 1995b): - usmerjenost k dosežkom Zanjo so značilni dober smisel za organizacijo študija, tekmovalnost in želja po dosežkih. - usmerjenost k smislu in pomenu Taki imajo izrazito notranjo motivacijo in k študiju pristopajo globinsko. - usmerjenost v reprodukcijo Taki posamezniki se učijo mehanično, na pamet, torej je zanje značilen površinski pristop, zunanja
motivacija ter vezanost na zahteve študija. - celostni pristop Posamezniki, ki se učijo celostno, so usmerjeni v razumevanje in povezovanje ter tudi hitro oblikovanje zaključkov. - zaporedni pristop Za takšne posameznike je značilna logičnost, pozornost na podrobnosti in previdnost pri zaključevanju. - elastični pristop Tudi te posameznike označuje usmerjenost v logičnost, poleg tega pa tudi v iskanje smisla in pomena v snovi, ki jo študirajo, ter razumevanje in povezovanje. - neuspešni pristop Označuje ga usmerjenost v memoriranje ter prehitro in neprevidno oblikovanje zaključkov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani