Korpus bibliotekarstva
Vilar, P. Vrednotenje in načrtovanje uporabniških vmesnikov sistemov za poizvedovanje na osnovi proučevanja vedenja pri poizvedovanju. Doktorska disertacija, 2007 (avtoričin preprint), poved 614 v sobesedilu:
Poleg tega opozarja tudi na to, da ni mogoče izmed teh pristopov vnaprej izbrati boljšega, uspešnejšega ali primernejšega, ker je to delno odvisno od stroke, nagnjenosti k skrajnostim, specializacije posameznika in drugih dejavnikov.
Med pristope, ki jih posameznik uporablja pri študiju, tako prištevamo (Peklaj, 1995b): - usmerjenost k dosežkom Zanjo so značilni dober smisel za organizacijo študija, tekmovalnost in želja po dosežkih. - usmerjenost k smislu in pomenu Taki imajo izrazito notranjo motivacijo in k študiju pristopajo globinsko. - usmerjenost v reprodukcijo Taki posamezniki se učijo mehanično, na pamet, torej je zanje značilen površinski pristop, zunanja motivacija ter vezanost na zahteve študija. - celostni pristop Posamezniki, ki se učijo celostno, so usmerjeni v razumevanje in povezovanje ter tudi hitro oblikovanje zaključkov. - zaporedni pristop Za takšne posameznike je značilna logičnost, pozornost na podrobnosti in previdnost pri
zaključevanju. - elastični pristop Tudi te posameznike označuje usmerjenost v logičnost, poleg tega pa tudi v iskanje smisla in pomena v snovi, ki jo študirajo, ter razumevanje in povezovanje. - neuspešni pristop Označuje ga usmerjenost v memoriranje ter prehitro in neprevidno oblikovanje zaključkov.
Seveda vsak posameznik izraža različno nagnjenost k posameznemu pristopu oziroma dimenziji, seveda pa tudi uporablja različne kombinacije pristopov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani