Korpus bibliotekarstva
Kraljič, Maja: Avtomatizcija izposoje knjižničnega gradiva: potek v preteklosti in obeti za prihodnost. Diplomsko delo, 2005, poved 387 v sobesedilu:
Sestavljen je iz antene in čipa, ki sta vgrajena na plastično folijo debeline 0.1 mm, ki je zaščitena s papirjem ali plastičnim materialom in jo je mogoče na knjižnično gradivo nalepiti, saj je v obliki samolepilne nalepke, medtem ko je zgornja stran prazna ali potiskana (lahko tudi z logotipom knjižnice ali s črtno kodo). Pametne nalepke proizvajajo v frekvenčnih območjih 13.56 MHz, 860-930 MHz in 2.45 GHz (RFID: The Next Generation of AIDC, 2004), imajo različno kapaciteto pomnilnika (Erwin in Kern, 2003), so različnih velikosti in se v gradivo nameščajo na različne načine. Frekvenca 13,56 MHz je s strani proizvajalcev RFID sistemov za knjižnice široko sprejeta, komunikacija med 13 Inventurni čitalniki nimajo vedno ditektne povezave z omrežjem in podatkovno čipom in anteno ter prenos podatkov pa opisana v standardu ISO 1444314 . Chachra (2003) razdeli knjižnične RFID sisteme na tri tipe, ki so navedeni v Preglednici 4.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani