Korpus bibliotekarstva
Kraljič, Maja: Avtomatizcija izposoje knjižničnega gradiva: potek v preteklosti in obeti za prihodnost. Diplomsko delo, 2005, poved 54 v sobesedilu:
Podobno opravilo je knjižničarja čakalo tudi, ko je bilo potrebno identificirati knjige s prekoračenim rokom izposoje (z namenom pošiljanja opominov). Na področju statistike in upravljanja knjižnične zbirke je avtomatizacija prinesla dodatne prednosti, ki omogočajo natančnejšo analizo uporabe knjižnice in njenega gradiva, saj je osnovna lastnost vsake avtomatizirane izposoje beleženje podatkov o izposojenem in vrnjenem gradivu ter o uporabniku, ki si je to gradivo izposodil oz. ga vrnil.
2.1.1 Zgodovina avtomatizirane izposoje v knjižnicah Začetki uporabe avtomatizirane izposoje v knjižnicah segajo v zadnji mesec leta 1936, ko je ameriški univerzitetni knjižničar na Univerzi v Teksasu Ralph Halsted Parker, vpeljal avtomatizirano izposojo s pomočjo Hollerithovih 1 luknjanih kartic (Rice, 1984) na Hollerithovem računskem stroju (angl. accounting machine), ob čemer je imel težave pri koriščenju vseh potencialov luknjanih kartic zaradi
neizpopolnjene opreme in je luknjane kartice uporabljal predvsem kot hitro metodo ugotavljanja prekoračitve izposojevalnega roka (Oram, 1971).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani