Korpus bibliotekarstva
Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 180 v sobesedilu:
Slika 2: Človekova življenjska doba in obdobja družbenih sprememb Poleg tega ima vseživljenjsko učenje velik pomen za 21. stoletje zaradi številnih nastalih sprememb v družbi, kot so ekspanzije informacij in znanja; temeljnih demografskih gibanj v svetu (pojav starajoče družbe v zahodni Evropi, severni Ameriki in na Japonskem); potreb po industriji in ljudeh (da bi ohranili inovativnost in prožnost, obdržali visoko zaposlenost, še naprej razvijali zelo kakovostne storitve v industriji, zadostili zahtevam po visoki usposobljenosti delavcev zaradi razvoja tehnologije); prestrukturiranja velike industrije v jedrne enote, ki kupujejo znanje in strokovnost; zahtev okolja (izčrpanost virov, potrebe po obnovljivi energiji, uničeni ekosistemi, zahteve po razvoju "za preživetje"); zloma imperijev (npr. Sovjetska zveza, Jugoslavija - potreba po vpeljavi programov tehnične pomoči za vzpostavitev trajnih demokratičnih in ekonomskih infrastruktur); povečevanja individualizacije (ponekod na zahodu
zlom verskih družinskih struktur - potreba po razvijanju nove filozofije in izobraževalne strukture oblikovane na razumevanju in strpnosti); potreb po razumevanju in uporabi tehnološkega orodja in tehnik na vseh ravneh (Longworth, Davies (ur.), 1995). Sociologi vse pogosteje uporabljajo izraz družba tveganja, da bi zajeli vpliv teh sprememb na posameznike in izbire, ki jih morajo sprejeti. Odgovornost se prenaša iz države na posameznika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani