Korpus bibliotekarstva

Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 495 v sobesedilu:

Medtem ko se je njihovo število v 90-ih letih 20. stoletja gibalo med približno 1.000 in 3.000, je v 21. stoletju poskočilo na približno 6.000 do 7.000. Glede na to, da se tudi Slovenija vse bolj zaveda pomena vseživljenjskega učenja in izobraževanja ter sledi evropskim tokovom na tem področju (s podpisom Bolonjske deklaracije, sprejetjem memoranduma o vseživljenjskem učenju...), ki vse bolj spodbujajo aktivno politiko na področju vseživljenjskega izobraževanja in tudi odpiranje visokega šolstva odraslim, lahko še naprej pričakujemo naraščanje te skupine študentov na visokošolskih institucijah pri nas. 5 VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE IN NJIHOVA PEDAGOŠKA FUNKCIJA 5.1 OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC UNESCO-va delitev knjižnic iz leta 1974 deli visokošolske knjižnice v tri skupine (UNESCO v Ambrožič, 1998, str. 91): - univerzitetne knjižnice (v okviru univerze deluje glavna ali osrednja univerzitetna knjižnica ali skupina knjižnic, ki so prostorsko ločene, vendar imajo skupno vodstvo; - knjižnice univerzitetnih inštitutov ali oddelkov, ki niti tehnično, niti upravno ne sodijo pod glavno ali osrednjo univerzitetno knjižnico; - knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso združene v univerze.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete UL Iskalnik: NEVA