Korpus bibliotekarstva
Frelih, Mirjana: Izobraževanje odraslih v visokošolskih knjižnicah. Diplomsko delo, 2006, poved 589 v sobesedilu:
Omenjena definicija torej poudarja spretnosti in sposobnosti, ki jih mora posameznik imeti, zato da ga lahko označimo kot informacijsko pismenega. Čeprav se marsikomu zdijo nekatere sposobnosti pomembnejše od drugih, so vse nujno potrebne in pomanjkanje katerekoli od njih vpliva na to kako uspešni in učinkoviti uporabniki informacij smo. Veliko število institucij visokega šolstva, specialnih knjižnic, korporacij in drugih izobraževalnih in strokovnih organizacij v mednarodnem obsegu je opisani koncept informacijske pismenosti, kot ga je definirala ALA, prevzelo in ga potrdilo (Virkus, 2003). 5.5.2 Cilji in standardi informacijskega opismenjevanja v visokem šolstvu Leta 1998 je ALA izdala standarde informacijske pismenosti za študente (Information literacy standards for student learning), ki poudarjajo povezanost med informacijsko pismenostjo in spretnostmi vseživljenjskega učenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani