Korpus bibliotekarstva
Kokol, Tatjana: Informacijska pismenost in informacijske zahteve za oblikovanje spletnih strani šolske knjižnice. Diplomsko delo. 2008, poved 151 v sobesedilu:
- pri različnih korakih iskanja in uporabe informacij 96,84% - postavljanja vprašanj za njihovo temo 95.95% - najti različne informacijske vire (knjige...) za njihovo temo 95,10% - računalniki jim pomagajo iskati informacije znotraj in zunaj ŠK 94,35% - naučiti se več dejstev o njivi temi 94,27% - vedeti, kako uporabiti različne vrste informacijskih virov 93,74% - prepoznati dobro informacijo 92,81% - računalniki v ŠK jim pomagajo, da je njihovo šolsko delo boljše 92,41% - pri premišljevanju, kako bodo iskali informacije naslednjič 92,36% Izkazalo se je, da šolska knjižnica najbolj vpliva na (rangirano):
- pridobivanje informacij - uporabo računalnikov - uporaba informacij - pridobivanje novega znanja - šolske dosežke - branje - samostojno učenje Ugotovili so še, da deklice na splošno smatrajo šolsko knjižnico za bolj koristno kot dečki, da je pomoč bolj prisotna v osnovni šoli in da se manjša z učenčevim napredkom skozi šolanje,
statistično značilno je, da Afriško Ameriški učenci smatrajo šolsko knjižnico za bolj koristno, da podeželske šole enačijo pomoč šolske knjižnice v odnosu do dostopnosti informacijske tehnologije in da se bralni dosežki dramatično manjšajo na srednji šoli. Avstralija Druga je raziskava Informacijska pismenost na osnovnošolski stopnji (Foggett, 2002), ki izhaja iz definicije informacijske pismenosti po Brucu: "informacijska pismenost je zmožnost locirati, uporabiti, organizirati, predstaviti in vrednotiti informacije učinkovito in uspešno glede na namen in potrebo". (Bruce, 1997, cit. po Foggett) Namen raziskave je bil raziskati, kako dobro so učenci osnovne šole usvojili informacijski proces, postopke lokacije in izbiranja informacij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani