Korpus bibliotekarstva
Sakelšek, Simona: Bralne navade dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa ter njihovi pogledi na maturitetno branje. Diplomsko delo. 2009, poved 111 v sobesedilu:
3.5 Slovarske definicije SSKJ branja kot zmožnosti ne obravnava. Na spletu 4 z geslom brati definira: 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode.
Navajam primere branja, kot jih označuje The Literacy Dictionary 5 (1995; Starc 2000: 117): - slušno in vidno ločiti posamezne glasove/črke, da se (kasneje) izgovorjene ali napisane prepoznajo kot besede oz. po svojem položaju (Platon); - povezava zvočne podobe z grafično (Bloomfield, 1938); - ne samo dobesedno ali smiselno razumevanje pomena besedila, temveč tudi pomena, izraženega z avtorjevim razpoloženjem,
tonom, avtorjevim namenom; - percepcija in razumevanje napisanega sporočila na ustrezen način kot pri govorjenem besedilu; - interakcija med bralcem in pisanim jezikom (besedilom), v kateri bralec poskuša rekonstruirati pisčevo sporočilo (Goodman, 1968); - transakcija z besedilom, da se ustvari pomen ... vnesti pomen v besedilo, da ga lahko izluščimo iz njega (Galda et. al., 1993). 3.6 Definicija Jožeta Toporišiča Jože Toporišič v Slovenskem jeziku in sporočanju 16 (1997: 178) definira branje: "Branje pomeni, da s tiho ali glasno prevedbo pisnih znamenj v glasovna doživimo stvarnost, na katero se pisna znamenja nanašajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani