Korpus bibliotekarstva
Sakelšek, Simona: Bralne navade dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa ter njihovi pogledi na maturitetno branje. Diplomsko delo. 2009, poved 112 v sobesedilu:
Na spletu 4 z geslom brati definira: 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode.
Navajam primere branja, kot jih označuje The Literacy Dictionary 5 (1995; Starc 2000: 117): - slušno in vidno ločiti posamezne glasove/črke, da se (kasneje) izgovorjene ali napisane prepoznajo kot besede oz. po svojem položaju (Platon); - povezava zvočne podobe z grafično (Bloomfield, 1938); - ne samo dobesedno ali smiselno razumevanje pomena besedila, temveč tudi pomena, izraženega z avtorjevim razpoloženjem, tonom, avtorjevim namenom; - percepcija in razumevanje napisanega sporočila na
ustrezen način kot pri govorjenem besedilu; - interakcija med bralcem in pisanim jezikom (besedilom), v kateri bralec poskuša rekonstruirati pisčevo sporočilo (Goodman, 1968); - transakcija z besedilom, da se ustvari pomen ... vnesti pomen v besedilo, da ga lahko izluščimo iz njega (Galda et. al., 1993). 3.6 Definicija Jožeta Toporišiča Jože Toporišič v Slovenskem jeziku in sporočanju 16 (1997: 178) definira branje: "Branje pomeni, da s tiho ali glasno prevedbo pisnih znamenj v glasovna doživimo stvarnost, na katero se pisna znamenja nanašajo. Tudi branje je odvisno od tega, koliko se nam za zapisom posreči zagledati stvarnost, na katero se zapis nanaša, in se vanjo vživeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani