Korpus bibliotekarstva
Starman, A.B.: Izobraževanje in usposabljanje bibliotekarjev za delo z uporabniki s posebnimi potrebami. Diplomsko delo, 2011, poved 1009 v sobesedilu:
Nihče od 31 anketirancev ni navedel uporabnikov z govorno jezikovnimi motnjami in uporabnikov z dolgotrajno oziroma kronično boleznijo. Nekateri izmed anketirancev so uporabnike s posebnimi potrebami opredelili bolj na splošno in sicer navajajo, da so uporabniki s posebnimi potrebami: uporabniki, ki potrebujejo posebno pozornost (trije odgovori), tisti, ki zaradi neke ovire ne morejo uporabljati knjižnic in gradiva na isti način kot ostali uporabniki (dva odgovora), uporabniki, ki so na nek način prikrajšani od ostalih (dva odgovora), uporabniki, ki imajo različne zdravstvene težave, ki jih zelo ovirajo pri vsakdanjem življenju, uporabniki, ki se od ostalih razlikujejo zaradi nekaterih pomanjkljivosti, posebnosti v duševnem in/ali telesnem razvoju, uporabniki, ki imajo zdravstvene/telesne/duševne težave ali kakšne druge omejitve, tako ali drugače ovirani uporabniki, tisti, ki v knjižnico ne morejo, osebe z motnjami v duševnem in fizičnem razvoju.
8.1.2 Razlike med uporabnikom s posebnimi potrebami in ostalimi uporabniki knjižnice Anketirance smo vprašali po njihovem mnenju, v čem se uporabniki s posebnimi potrebami v knjižnici razlikujejo od ostalih uporabnikov. Odgovore smo s pomočjo kodirne sheme uredili v naslednje skupine: Tabela 1: Kodirna shema za 2. vprašanje kodiranje 1. reda: Razlike med uporabniki s posebnimi potrebami in drugimi uporabniki f z vidika prilagojenega gradiva in storitev 14 z vidika dodatne pomoči 12 z vidika njihove posebne potrebe 10 z vidika dostopa 8 z vidika dodatne usposobljenosti bibliotekarja 1 z vidika osebnostnih lastnosti uporabnika 1 Največ anketirancev (14) meni, da je razlika med uporabniki s posebnimi potrebami in ostalimi uporabniki v tem, da uporabniki s posebnimi potrebami potrebujejo prilagojeno gradivo in storitve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani